Monografija je nastala kot dolg izjemnemu, vsestranskemu umetniku Milanu Klemenčiču ob stoletnici uprizoritve njegove prve lutkovne predstave Mrtvec v rdečem plašču, s katero je tako rekoč čez noč postavil slovensko lutkovno umetnost ob bok razvitim »lutkovnim« deželam.

Matjaž Loboda ga je v zborniku želel predstaviti kot izjemno osebnost: kot slikarja, izvrstnega fotografa, začetnika slovenske barvne fotografije, scenografa, kostumografa – predvsem pa kot lutkarja, saj ima prav na tem področju v svetu najvišjo ceno. Vsa njegova znanja in spretnosti so se v lutkovnih predstavah zlila v izjemno odrsko podobo. Klemenčičeva bogata lutkovna zapuščina pomeni nedvomno dragocen prispevek v zakladnico slovenske kulturne dediščine. O tem najbolje pričajo njegove odrske podobe, zato jim je avtor v knjigi Iskalec lepote in pravljičnih svetov odstopil velik del prostora.